GRSKI MITI
1. PROMETEJ
Ustvarjena je bila Zemlja, a na njej ni bilo bitja, ki bi ji lahko vladalo. Na Zemljo je prisel pameten in iznajdljiv Prometej, ki ga je Zeus pahnil s prestola. Prometej je vedel, da v zemlji dremlje nebesko seme. Vzame ilovico, jo namoči z vodo in iz nje naredi lik po podobi bogov. Od vsake zivali vzame dobre in slabe lastnosti in jih da človeku. Atena je liku vdihnila ozivljajočega duha. Nastali so prvi ljudje,ki so bili nevedni. Prometej jih nauči s čim si lahko pomagajo.
Bogovi so bili pozorni na ljudi. Od njih zahtevajo, da jih častijo, oni pa jim nudijo varstvo. Sklicali so sestanek med smrtniki in nesmrtniki in določili pravice in dolznosti.
Prometej si zazeli prevarati bogove: Zakolje bika v dar bogovom. Naredi dva kupa. Na enega je dal meso, na drugega kosti. Drugi kup je bil večji. Zeus je spoznal prevaro, a se je naredil kot da je ni opazil in si izbral večji kup, s kostmi.
Zeus sklene, da se bo Prometeju masčeval in odreče smrtnikom zadnji dar potreben za zivljenje, ogenj. A Prometej si zna pomagati. Priblizal se je sončnemu vozu in zagorelo je steblo. Tako je ogenj stopil na zemljo.
Zeusa je to potrlo. Domislil se je novega masčevanja. Naredil je dekle Pandoro (z vsem obdarjena) in jo poslal na Zemljo k Prometejevemu bratu Epitemeju (misli po toči). Prometej ga je vedno svaril naj ne sprejema darov od Zeusa, a ga ni poslusal. Ta zenska je s seboj nosila darilo: veliko posodo s pokrovom. Ko je prisla do Epitemeja je dvignila pokrov in iz posode je zletela med ljudi vsa nesreča. Na dnu posode ostane upanje, a Pandora posodo prekmalu zapre.
Zeus je Prometeja izročil Hefaistu (bog ognja) kot hudodelca. Odvlečen je bil v Rusijo in tam prikovan nad steno Kavkaza. Prometej je zelo trpel. Zeus mu je poslal orla, ki mu je vsak dan znova kljuval jetra, ki so mu vsak dan zrasla nova.
Nekoč je mimo prisel Herakles. Ustrelil je orla, Prometeju razvezal verige in ga odpeljal s seboj. Nesmrtnik Hirona je bil pripravljen umreti zanj. Prometej je moral nositi zelezni prstan, z vdelanim kamenčkom iz Kavkaza, da je bila Zeusova sodba izvrsena.
2. DEDALOS IN IKAROS
Dedalos iz Aten je bil velik umetnik, kipar in kamnosek. Bil pa je tudi nečimrn in ljubosumen na svojo umetnost. To ga je zavedlo v zločin. Svojega nečaka Talosa je učil svoje umetnosti. Talos je kazal izredno nadarjenost in je veljal za izumitelja zage, struga,... Postal je slaven. Dedalosa je skrbelo, da bi bil Talos bolj slaven od njega, zato je dečka pahnil z vrha atenskega gradu. Obtozili so ga umora in spoznali za krivega. Zbezal je v Afriko, od tam na Kreto, kjer je spet postal slaven.
Minos ga prosi naj mu zgradi bivalisče za posast. Dedalos zgradi labirint. Hrana za posast je bilo sedem deklic in sedem dečkov. Kmalu začne Dedalos pogresati svojo domovino. Zbral je perje in ga zvezal. Dedalos in njegov sin Ikaros sta se naučila leteti s takimi krili. Ikaros, ki ni ubogal očeta se je dvignil previsoko, in sonce mu je stopilo vosek ter krila so razpadla. Deček je utonil. Dedalos se je odpravil dalje na Sicilijo, kjer je bil gostoljubno sprejet. Njegova dela na Siciliji: JEZERO, VOTLINA IN MOGOČNA TRDNJAVA. Takrat pa Minos izve, da je Dedalos zapustil njegov otok in je sel za njim z veliko vojsko. Kokalos je Minosa umoril, Dedalos pa je ostal pri kralju Kokalosu, kjer je učil nove umetnike in bil zalosten zaradi umrlega sina. Sam je umrl na Siciliji in bil tam tudi pokopan.
3. TANTALOS
Tantalos je bil bogat Zeusov sin, slaven vladar. Bil je prijatelj bogov. Ni mogel prenesti nadzemeljske sreče, in tako je začel zaliti bogove. Izdajal je njihove skrivnosti, kradel jim je in nazadnje jih je povabil na preizkus njihove vsevednosti. Zaklal je lastnega sina in jim ga ponudil kot jed. Bogovi so to opazili in eden izmed njih je tega dečka zopet ozivel in ga naredil se lepsega kot prej.
Tantala so bogovi vrgli v podzemlje zaradi njegovih zločinov. Stal je sredi vode, a je bil zejen. Bil je lačen, za njim pa so rasla jabolka in hruske in olive. Mučile so ga zeja, lakota in strah.
V pripovedki je mocno opazna Tantalova divjaska surovost: Svojega sina je ubil samo zato, da bi preizkusil olimpske bogove, ce res vse vedo.
4. DIOSKURA
To ime sta dobila dvojčka (Kastor, Polideukes), ki sta imela dva različna očeta. Dioskura je ime po Zeusu. Kastor je spreten z divjimi konji, Polideukes pa je rokoborec. Ze v mladosti se jima je ponudila priloznost, da pokazeta svojo nepremagljivo junastvo, ko jima je Teseus odpeljal sestro Heleno. Na konjih od bogov sta drvela proti gradu in resila Heleno. Herakles ju je izbral za voditelja OI.
Takrat je zivel tudi nek drug kralj, ki je imel prav tako junaska sinova (Linkea in Idasa). Apolon in Idasa se zaljubita v Marpeso. Skoraj ze pride do boja, a posreduje Zeus. Marpesa se svobodno odloči za Idasa, vendar jima usoda ni bila naklonjena.
Najprej sta bila Dioskura prijatelja z Idasom in Linkeom, a kasneje so postali sovrazniki. Nekoč so sli vsi stirje skupaj plenit. Domenili so se, da Idas razdeli plen. Razkosal je bika na stiri dele in določil, da tisti par, ki prvi poje svoj kos, dobi polovico plena , drugi po drugo. Stavo sta Dioskura izgubila in ker sta bila jezna, sta ugrabila njuni nevesti.
Linkeus spleza na hrib od koder s svojimi risovskimi očmi zagleda dvojčka z nevestama. V boju je Kaston hudo ranjen, Linkeus pa umre. Med Idasom in Polideukom se vname strasen boj. Zeus se zavzame za svojega sina. Polideukes prosi Zeusa, da bi lahko umrl s svojim bratom. Zeus mu zeljo izpolni.
5. ORFEUS IN EURIDIKE
Orfeus je bil slavni pevec, ki mu je sam Apolon podaril godalo. Njegova zena je bila Euridike. Vezala ju je najneznejsa ljubezen, a je Euridike kmalu umrla, ker jo je v p 21521l1121v eto pičila strupena kača. Orfeus je prepeval zalostne pesmi in vse je zalovalo z njim. Odločil se je, da gre v podzemlje, k vladarjema senc, in ju prosi naj mu vrneta ljubljeno zeno. Ko je stopil pred njiju, je zapel in prepeval o svoji ljubezni do nje, o bolečini in zelji, da jo dobi nazaj ali, da umre tudi on. Njegova pesem je vse zelo ganila. Poklicali so Euridikino senco. Boginja mu jo dovoli odpeljati, toda pod pogojem, da se celo pot iz podzemlja niti enkrat ne ozre na njo, ki mu bo sledila. A ozrl se je. Euridike se je pogreznila nazaj med sence, Orfeus pa se je umaknil na samo, med gozdove. Orfeus je zaigral na svojo liro in ob njem so se zbrala drevesa in gozdne zivali. Prisla pa so tudi dekleta, ki so ga sovrazila, ker se ni zmenil zanje. Začele so ga obmetavati s kamenjem. Kamen ga je zadel v glavo in je umrl. V podzemlju je spet nasel svojo Euridiko in za zmeraj sta zdruzena.
Zaradi te pripovedi govorijo, da iz otoka Lesbosa,kjer je bil pokopan Orfeus, prihajajo najboljsi pevci.
PRIPOVEDKA O ARGONAVTIH
JASON IN PELIAS
Jason je bil sin Aisona. Aisonu je oče zapustil prestol, a se ga je polastil Pelias. Prerokovano je bilo, naj se Pelias varuje človeka z eno sandalo.
Jason se je odpravil k svojemu stricu Peliasu, da se zavzame za prestol, ki mu pripada.
Ob reki je stala starka, preoblečena boginja Hera, sovraznica kralja Peliasa, in prosila je Jasona, naj ji pomaga čez reko. Pri prehodu je v blatu izgubil eno sandalo.
Kralj zagleda tujca in prestrasen opazi, da ima samo eno sandalo. Jason mu je povedal, kdo je in, da zeli samo prestol, vse ostalo (polja in zivino) pa lahko obdrzi. Pelias mu odvrne, da dobi prestol, če se odpravi po zlato runo in mu jo prinese.
MEDEIA IN AIETES
Aites je bil kralj, ki je imel zlato runo. Jasonova posadka se je odločila, da gredo k njemu in ga povprasajo kaj jim je storiti, da dobijo zlato runo. Aitetes je imel hčer Medeio.
Hakilopa je videla stiri mladeniče in jih prepoznala. Bili so njeni sinovi. Vsi so se veselili. V zraku pa je plaval bog ljubezni in "začaral" je Medeio.
Aietes se je začudil, ko je videl vse to. Eden njegovih vnukov mu je povedal, kdo so in da so prisli po zlato runo. Aietes se je razjezil, ker je mislil, da so prisli njegovi vnuki, da bi mu vzeli pestol in jih je napodil. A Jason mu je povedal, da so prisli sem, tako daleč, ker je to zahteval kruti in zlobni kralj. Ponudil mu je tudi pomoč, če jo rabi, v primeru vojne. Jason se ni mogel odločiti ali naj jih takoj pobije ali naj jih vseeno preizkusi. Tako jim je odgovoril, da naj gre Jason na polje, kjer ima Aietes dva bika, ki imata bronaste noge in bruhata ogenj. Z njima naj orje. Ko bo vse zorano, naj posadi zmajeve zobe, iz katerih zrastejo mogočni mozje. Če vse postreli, lahko odnese runo.
Jason je prejel nalogo.
ARGOV NASVET
Medeia si je zelela, da bi se Jason srečno vrnil, ker ga je imela rada. Medtem, ko se je ona tako zalostila, sta se Jason in Argos pogovarjala. Argos je predlagal, da bi poizkusil na svojo stran pridobiti dekle, ki zna ravnati s čarovnimi pijačami. Jason mu ni nasprotoval.
V zraku se jim prikaze znamenje: golobica, ki jo je lovil jastreb, prileti Jasonu v naročje, jastreb pa pade na zadnji del ladje.
Odločili so se poslusati Argov nasvet.
Argos je prosil svojo mater naj prepriča Medeio, da jim pomaga. Medeia je imela čudne sanje. Sanjala je, da se je junak boril z bikom, a ne za runo, temveč za njo. Drugič se ji je sanjalo, kot da se ona sama bori z bikom, a starsi nočejo izročiti bojne nagrade, ker se je borila ona in ne on. Zaradi tega pride do spora in njo določijo naj izbere. Odloči se za Jasona.
MEDEIA OBLJUBI ARGONAVTOM POMOČ
Medeia pove svoji sestri, da jo skrbi za tujce. Sestra ji reče, da je prav zato prisla k njej. Prosila jo je naj jim pomaga proti njihovemu očetu. Medeia ji je obljubila pomoč. Obljubila je, da bo takoj naslednji dan odsla po čarovno sredstvo, ki bo ukrotilo bika. Medeia je bila zmedena in po glavi ji je rojilo nesteto vprasanj.
JASON IN MEDEIA
Medeia se je odpravila v Hekatino svetisče. Sledile so ji njene sluzabnice. Sluzabnicam je naročila naj se skrijejo, ko bo prisel Jason, da ne bi česa posumil. Seveda se je sluzabnicam zlagala, ko je rekla, da mu bo podtaknila pogubno zdravilo, a so ji verjele.
Ni trajalo dolgo, pa je Jason s svojima spremjevalcema stopil v svetisče.
Dala mu je "zdravilo" in mu naročila, naj gre, ko dobi zmajeve zobe, k reki in se na samem okoplje, si obleče črno oblačilo in izkoplje v zemlji okroglo jamo. Vanjo naj nalozi drv, zakolje ovco in jo povsem sezge. Nato naj naredi pitno daritev v čast Hekati in se odpravi proč od grmade. Ne sme se ozreti, ker bi bila sicer daritev zaman. Naslednje jutro naj se namaze z mazilom, ki mu ga je dala. V tem mazilu je skrita skrivna moč. Prav tako mora namazati tudi svoje orozje. Povedala mu je se, da ne bo večno tako močan, samo en dan, zato naj se ne izmika boju. Svetovala mu je se, naj med velikane vrze kamen, saj se bodo stepli zanj in bodo pokončani.
Se sta govorila in si izrekla ljubezen.
ARGONAVTI SE VRAČAJO DOMOV
Argonavti se sedaj hitro odpravijo naprej po reki Istru (Donava), da jih sovrazniki ne bi dohiteli. Ko so se le-ti zavedli, kaj se je zgodilo se niso upali nazaj kralju. Naselili so se v ustju reke.
Argonavti nadaljujejo pot in Hera jim poslje vihar, ki jih zene proti neobljudenemu otoku, da jih obvaruje pred razjezenim Zeusom.
Les v ladijskem podu je govoril, da ne bodo usli Zeusovi jezi ne blodnjam po morju, dokler jih čarodejna boginja ne očisti hudega umora Medeiinega brata. Zato naj prosita dvojčka bogove, da jim odprejo pot do Kirke.
Junaki so se na smrt ustrasili, le dvojčka sta imela toliko poguma, da sta prosila bogove za varstvo.
Spet jim je priskočila na pomoč boginja Hera, ki jih je obvarovala pred tem, da bi zapluli v enega izmed izlivov reke, od koder se ne bi nikoli več vrnili.
Boginja je ladjo zavila v temno meglo, da jih niso opazila mnoga "hudobna" plamena mimo katerih so pluli.
Kmalu so prispeli do čarovniske boginje, ki je stala na obali in si umivala lase v valovih. Ponoči se ji je sanjalo, da je cela hisa poplavljena s krvjo, in da gasi z njo ogenj. Da gorijo vse čarovna sredstva s katerimi je začarala toliko ljudi. Ko se je otresla nočnih sanj, se je spet obrnila, vabila in bozala zivali. Jason se je z Medeio odpravil k Kirki. Kirika vidi, da sta pribeznika, ki prosita varstva in ju muči zelja po spravi za umor. Kirika je opravila zgalne daritve in se v njunem imenu opravičila bogovom. Kasneje ju sprasuje različna vprasanja, ker se je spet spomnila svojih sanj. Spoznala je Medeio, ki je bila njena nečakinja in ji rekla, da ne odobrava tega kar je storila,a da je tudi ne bo kaznovala.
Ob lahnem vetru je plula ladja in kmalu pride do otoka Siren. Ze so hoteli argonavti zasidrati ladjo, a je Orfeus preglasil njihovo petje.
JASONOV KONEC
Jason ni zasedel prestola zaradi katerega je sel na tako dolgo pot, ugrabil Medeio, se spoprijel s tolikimi nevarnostmi in zagresil umor. Kraljestvo je moral prepustiti Peliasovemu starejsemu sinu, sam pa je odsel s svojo zeno v Korint. Z njo je zivel deset let in rodila mu je tri sinove. Ko je Medeia z leti izgubila svojo lepoto, se je Jason začel zanimati za mlado dekle Glauke. Sele, ko jo je Jason zasnubil je njegova zena izvedela za to. Medeia pokliče bogove kot priče za njegove obljube, a se on za to ne zmeni in se poroči z drugo.
Oče nove Jasonove napodi Medeido iz njegove dezele. Se zadnjič je sla do svojega moza po nasvet kam naj zbezi z otroki. Namenil ji je veliko vsoto denarja, ki pa ga ni hotela sprejeti.
Spet je sla do njega in mu rekla, da je storil prav tako kot je storil. Da je prav, da se je poročil, ker je tako obogatel in bo lazje skrbel za otroke. Sprave se je Jason razveselil.Medeia ga je prosila naj obdrzi otroke, v zahvalo pa je novi zeni poslala lepe obleke. Te obleke so bile prepojene s strupeno čarovno močjo, zaradi katere sta umrla Glauke in njen oče. Medeia steče v sobo, kjer ubije svoje otroke. Jason jo vidi kako potuje z zmaji, ki jih je začarala. Jason se ubije.
Jedro pripovedke o argonavtih je zgodba o mladem junaku Jasonu, ki se odpravi na nevarno pot po morju v daljne dezele na vzhodu, da bi dobil nevesto in zaklad.
Temu jedru so dodane se pravljicne epizode, ki jih je neznani epik strnil v pustolovsko zgodbo.
Medeia je prvotno boginja, ki kot velika carovnica obvlada naravne sile. Njen
oce je vladar v miticni dezeli. Podobno kakor Hera, Atena in Afrodita pomagajo svojim ljubljencem, tako tudi Medeia pomaga Jasonu.
PRIPOVEDKE O TROJI
TROJANSKA VOJNA
UGRABITEV HELENE
Kralju Priamosu je Herakles odpeljal sestro Hesiono kot vojni plen. Tega kralj ni mogel preboleti in njegov sin Paris se je odločil, da se odpravi po njo. Ko je prispel v Sparto, je zagledal lepo kneginjo Heleno. Bila sta si vseč in v hipu je Paris pozabil, da je prisel z namenom odpeljati svojo teto. Domislil se je, da bo v zameno za Hesiono odpeljal Heleno. Napadel je grad, pokradel zaklade in ugrabil Heleno (, ki se mu ni preveč upirala) in zbezal. Ni se zmenil za opozorilo prastarega morskega boga Nereusa, ki mu je povedal, da bo to njegovo dejanje terjalo veliko zivljenj in dolgotrajno vojno. S Heleno sta se na ladji poročila in se veselila. Dolgo ju ni bilo nazaj v Trojo.
AGAMEMON IN IFIGENIJA
Knez Agamemnon, vrhovni vodja Grkov, je ustrelil kosuto, ki je bila posvečena boginji Artemidi in ona je Grkom v kazen poslala brezveterje. Prerok jim je rekel, da mora Agamemnon zrtvovati svojo hčer Ifigenijo, da bo boginja pomirjena in bo zapihal veter in ne bo več ovirala napada na Trojo. Agamemnon se je odrekel vrhovnemu vodstvu , a ko je izvedel kaksno sramoto bo s tem povzročil Sparti, ker bo pustila Trojancem ugrabljeno Heleno, se odloči in ukaze zeni, naj mu poslje hčer z laznim izgovorom mozitve. Agamemnon spet pise zeni, naj hčere ne posilja, ker si je premislil, a sluzabnik ne pride do cilja, ker mu to prepreči Agamemnonov brat, Menelaos, ki si ni zelel sramote. Brata sta se začela prepirati, ko vstopi Ifigenija . Agamemon jo izroči Menelaosu. On pa mu reče, da zaradi nezveste Helene noče uničiti svojega brata. Agamemnon pa ve , da vsa Grčija od njega pričakuje zrtvovanje. Ifigenijina mati sreča Ahila, s katerim naj bi se po mozevih besedah Ifigenija poročila. Od Ahila izve, da je vse to le laz. Sluzabnik jima pove, da Agamemnon namerava ubiti lastno hčer. Kneginja je prosila bozjega sina Ahila, naj prosi za pomoč svojo mater. Obljubil ji je, da njena hči ne bo umrla.
Ifigenija pa je sklenila, , da se bo zrtvovala, ker je to zelela vsa Grčija in celo boginja Artemida. Ahil je bil pripravljen za njo umreti, a mu ni pustila. Sama je zelela resiti Grčijo. Deklica je materi prepovedala vsako zalost in se veselo odpravila nasproti smrti, v veri, da resuje domovino. Svečenik zabode noz v deklico, tisti hip pa dekle izgine in na tleh je lezala kosuta. Artemida jim je odpustila.
AHILOVA JEZA
HRISES, APOLON IN AHILOVA JEZA
Bogovi so bili razdeljeni, nekateri na strani Grkov: Hera, Atena, Hermes, Poseidon, Hefaistos, drugi pa na strani Trojancev: Afrodita in Ares.
Apolonov svečenik Hrises je prisel k Agamemnonu z veliko odkupnino, da bi mu Agamemnon vrnil hčer, ki mu jo je Ahil zaplenil. Ni je dobil nazaj, zato je prosil Apolona naj mu pomaga. Apolon je v Grke začel streljati pusčice, in vsak, ki ga je zadela pusčica, je umrl za kugo.
Hera , zaveznica Grkov, je svetovala Ahilu, naj vprasa preroke in vedeze zakaj ljudje pomirajo. Dobil je odgovor, da zato, ker Agamemnon noče vrniti duhovniku njegove hčere. Agamemnon se je na vedeza razjezil in sprl se je tudi z Ahilom. Ahil ga je hotel umoriti, a se mu je prikazala Atena, ki mu je svetovala naj tega ne stori. Poslusal jo je. Ahil je dal Agamemnonu jasno vedeti, da ni in nikoli ne bo njegov suzenj in da bi mu moral biti on hvalezen, ker je najboljsi vojsčak, ne pa ga zmerjati. Končno je Agamemnon popustil in velel duhovnikovo hčer odpeljati domov, v zameno pa si je prilastil Ahilovo deklico.
Ahil je prosil svojo mater Tetido za pomoč. Obljubila mu je, da bo sla k Zeusu in prosila pomoči zanj.
Odisej je duhovniku pripeljal hčer in kuga je zamrla.
Tetida je prosila Zeusa, naj Trojanci tako dolgo zmagujejo, dokler ne bodo Grki prosili naj se vrne v njihovo vojsko. Zeus ji je tezko, a vseeno ustregel.
HEKTORJEVA SMRT
Hektor je bil najhujsi sovraznik Grkov. Spopadel se je z Ahilom. Ko je Hektor zagledal Ahila, se ga je prestrasil in je hotel pobegniti, a je Ahil tekel za njim. Bogovi so ju napeto gledali. Atena se je spustila na bojisče. Preoblečena v Hektorjevega brata je sla k Hektorju in mu rekla naj se bojuje z Ahilom, čes, da mu bo pomagala. Hektor je njeni prevari nasedel. Hektor je v boju umrl.
Za Hektorjem je zalovala cela Troja.
AHILOVA SMRT
Ahil se je razjezil na Trojance, ki so mu ubili prijatelja, in pognal se je v boj. Pobil je nesteto sovraznikov. Apolon, ki je vse to videl, se je na Ahila razjezil. Spustil se je na Zemljo k Ahilu in se za njegovim hrbtom zadrl, naj se pazi, da ga kdo ne ubije. Ahil je spoznal njegov glas, a se zanj ni prav veliko zmenil. Jezni Apolon se je zavil v meglo in ga ustrelil v peto. Ahil se je zrusil na tla in kmalu tudi umrl. Zalovali so vsi Grki in tudi nekateri bogovi.
NASKOK NA TROJO
Bogovi so spet pomagali Trojancem in Grkom. Obe vojski sta bili pslabljeni in utrujeni od boja.
Grki so razdelili svojo vojsko in vsaka od čet je bila pripravljena na naskok na ena izmed trojanskih vrat. Trojanci so se na vseh straneh bojevali z obzidja in obrambnih stolpov.
Odisej se domisli, naj njegovi vojsčaki dvignejo sčite nad glavo in se stisnejo v gosto vrsto. Tako strjeni Grki drug ob drugem so se blizali mestnemu obzidju. Tedaj so bogovi, ki so bili na strani Trojancev, okrepili roke svojega junaka Eneja, sina Afrodite. Dvignil je velikanski kamen in ga tresčil na streho iz sčitov. To je povzročilo poraz napadalcev. Na neki oddaljeni strani obzidja pa so imeli Grki več sreče. A ne za dolgo, ker je enega izmed njih opazil Enej in ga pogubil.
LESENI KONJ
Grki so se dolgo bojevali okrog trojanskih vrat in obzidja, a je bil poskusan naskok na vseh straneh odbit. Po prerokbi so Grki izvedeli, da je usoda Troje odvisna od paladija, čudodelne podobe boginje Atene.Odisej in Diomedez sta se odločila, da jo ukradeta. preoblekla sta se in odsla po plen, s katerim sta se prav kmalu tudi vrnila. Trojanci so kljub temu napad odbili. Zato je vedez sklical zbor in jim povedal svoje videnje. Videl je jastreba in golobico, za katero se je podil. Golobica se je skrila v luknjo, jastreb pa je skrit prezal na njo. Ko je golobica zletela iz skrivalisča je jastreb planil po njej. Vedez jim je dal to kot zgled in jim svetoval naj poskusajo Trojo zavzeti z zvijačo, ne pa s silo.
Odisej se je izmislil zvijače. Naredil bi lesenega konja, v katerega bi se skrili Grki. Enega od svojih moz bi poslali v Trojo, kjer bi jim pripovedoval izmisljeno zgodbo. Govoril bi jim, da je končno prisel iz grskega ujetnistva in da spi v lesenem konju. Tam naj poskrbi za to, da lesenega konja potegnejo za obzidje. Ponoči, ko bi Trojanci spali, bi Grki uničili mesto. Ahilov sin mu je nasprotoval, čes, da tak boj ni junaski, Odisej mu je odvrnil, da se s hrabrostjo pač ne da vsega doseči. Rotil ga je, naj uposteva njegovo misel.
Atena je ponoči zbudila grskega junaka Eneja in mu naročila zgraditi konja. Med bogovi se je vnel boj, kajti blizala se je izvrsitev Trojine usode. Ares je napadel Ateno in vnel se je boj med bogovi. Dokler ni posredoval Zeus s svojimi strelami. Odločil se je pobiti vse bogove, če ga ne bodo ubogali.
Medtem pa so se Grki spravili v trebuh konja. Trojanski svečenik si je mislil, da je to prevara. Trojanski kmetje so se zbrali ob konju in iz njega potegnili Sinona, ki je igral prestrasenega ujetnika Grkov. Povedal jim je namisljeno zgodbo o sebi. Trojancem se je zasmilil in sklenili so mu dati pribezalisče. Moral jim je pojasniti kako je s tem lesenim konjem. Rekel je, da so ga Grki zgradili in ga pustili tu, kot opravičilo uzaljeni boginji. Pravil je, da je tako velik zato, da ga ne bi mogli zvleči v mesto, ker bi jim tako pripadlo Atenino varstvo. Trojanci so razsirili vhod v mesto in konju pritrdili kolesa.
Troja je padla.
ZADNJI TANTALIDI
AGAMEMNONOV ROD IN DOM
Ze od Tantalosa naprej je Agamemnonov rod preklet zaradi vseh zločinov, ki so jih storili. Ko je sel Agamemnon v Trojo, je njegova zena Klitaimenstra začela ljubkovati z Aigistom. On je to počel v masčevanje Agamemnonu, ker je ubil njegovega brata. Pred očmi vseh Agamemnonovih otrok se je Aigistos polastil prestola.
AGAMEMNONOV KONEC
Agamemnon se je po dolgem času vrnil v svojo domovino. Zena in njegov bratranec sta ga gostoljubno sprejela in ga pogostila. Agamemnon se je Aigistosu zahvalil za skrbno upravljanje dezele. Z Agamemnonom je prisla Kasandra, ki mu je pripadla po delitvi plena. Zena je bila ljubosumna in vedela je , da jo bo morala pustiti ziveti v palači.
Agamemnon, utrujen od voznje se je odsel kopat. Tedaj sta Klitaimenstra in Agaistos planila iz svojega skrivalisča in ga ubila. Takoj je bila ubita tudi Kasandra. Zena svojega hudodelstva ni prikrivala. Javno ga je priznala in povedala, da je tako masčevala svojo hčer.
Vedela sta, da se bo Orestes nekoč, ko odraste, masčeval svojega očeta in zelela sta ga ubiti. To je opazila sestra Elektra in ga poslala daleč proč od hudobnezev.
AGAMEMNON MASČEVAN
Njegova hči zivela v kraljevi palači skupaj z morilcema. Zalostna je čakala na bratovo vrnitev, ki ji je vlivala se edino upanje.
Aistos je medtem prevzel Agamemnonovo vlogo in sovrazil Elektro. Njena mati je vsako leto na dan očetove smrti prirejala zabave in se veselila. Dekle je razjedala zalost in mati ji je branila jok. Mati si ni zelela sinove vrnitve, bala se ga je. Elektra je nasla skrivalisče pred hudobnezema v temni izbi. Minevala so leta v pričakovanju vrnitve brata. Elektrina mlajsa sestra se je podrejala materi in jo ubogala, v nasprotju z Elektro. Ta sestra ji je svetovala opustiti zalost in se privaditi vsakdanjemu krutemu zivljenju. Mati je naročila sestri, naj opravi daritev za pokojnega moza, ker so jo tlačile more. Elektra je odločno nasprotovala tej daritvi in ukazala naj darujeta koder svojih las. Sestra ji je obljubila, da jo bo ubogala.
Mati je govorila, da ji je pri umoru pomagala boginja pravice.
K materi je prisel tujec in je povedal, da je Orestes umrl, ker je padel s konja. V materi se je prebudila materinska zilica in bilo ji je hudo za sina.
Prisli so ljudje z mrtvasko zaro in povprasevali po Aigistisu. Nekdo se je zadrl, da je vse to prevara, da je Orestes ziv. Ta sam je bil Orestes. Objel je svojo sestro.
Prisel je Aigistos, da bi si ogledal zaro in videl je krvavo truplo svoje zene. Ubili so ga.
ORESTES IN EUMINIDE
Ljubezen do svojega očeta ga je naredila za morilca svoje matere. Zivel je v straznem dusevnem boju.
Eunimide naj bi nam bile milostne. Bile so hčere Noči. Bile so temne kot noč, s krvavimi očmi in s kačami v laseh,... Morilcu so bile neprestano za petami in mu posiljale v srce pekočo vest in mučno kesanje. Odgnale so ga s kraja zločina in zapustil je sestri, ki ju ni videl toliko časa. V tej stiski mu je ostal zvest prijatelj Pilades.
Bog Apolon, ki mu je ukazal naj se masčuje je bil ob njem. Preganjal je euminide in Orestes se je počutil pomirjenega, ko je bil ob njem bog.
Orestes in Pilades sta sla v Apolonovo svetisče kamor erinje niso imele vstopa. Tam je Orestes končno nasel trenutek miru. Apolon mu je povedal, da mu stoji ob strani in naj se ne boji. Poslal ga je v Atene, kjer bo lahko pred sodisčem branil svojo pravično stvar.
Apolon je euminide uspaval in v sanjah je k njim prisla Klitaimenstra in jih okarala, ker ne izpolnjujejo obljube. Obljubile so ji namreč, da se bodo masčevale Orestesu, ker jo je ubil.
Apolon je Orestesa izročil bogu Hermesu, zavezniku popotnih ljudi. Prijatelja sta se napotila v Atene in erinje sta jima sledile le v veliki razdalji. S časoma so postale pogumnejse. Stopila sta v Atenino svetisče in Orestes je molil k Ateni. Za njima so prihrumele erinje in mu grozile. Boginje prekletstva so rekle Ateni naj ona sama odloči sodbo in one jo bodo sprejele. Atena je najprej zahtevala od Orestesa, da ji pove svojo zgodbo in naj na vsa njena vprasanja odgovori odkrito. Povedal ji je kar je imel. Odločila se je, da si sama izbere sodisče, mu predsedovati in, če bo treba sodbo odločim s svojim glasom. Do sodbe pa lahko Orestes nemoteno zivi v Ateneh. Eumenide pa naj se vrnejo v podzemlje. Dotlej naj vsaka stran zbira dokaze in priče. Atena pa bo zbrala najboljse moze njenega mesta, da dajo svoj glas.
Na dan sodbe so se zbrali na Aresovem griču. Zraven obtozenca je stal Apolon. Ko so ga erinje opazile so se prestrasile. Povedal je, da je prisel branit svojemu varovancu, zakaj on je tisti, ki je Orestu svetoval umoriti mater. Besedo so najprej dobile eumenide in sprasevale so obtozenca to in ono. Po pravici jim je odgovarjal. Potem je Atena naročila vsakemu od sodnikov razdeliti en bel kamen nedolznost in en črn za krivdo obtozenca. Preden so sodniki začeli metati kamenčke je Atena
to mesto razglasila kot večno sodisče. Sodnikom je velela naj sedaj denejo kamenček kakor se jim zdi prav in naj mislijo na svojo prisego. V zari je bilo stevilo belih in črnih kamenčkov enako in tako je morala Atena odločiti sama. Odločila se je v Orestesovo prid, menila je, da ni umoril svoje matere, pač pa morilko svojega očeta.
Orestes je hvalil Ateno in Apolona in Zeusa. Prisegel je, da ne bo nikoli nobena vojska prisla več nad Atence in da bo tudi po svoji smrti njegov duh prinasal nesrečo tistim, ki bi hoteli uničiti to mesto. Eumenide pa so govorile, da so mlajsi bogovi poteptali pravico in jim vzeli moč in oblast. Zato bodo poslale na Atene suso, kugo, nerodovitnost,... Apolon jih je potolazil in jim pomirjujoče govoril, da niso porazene, da je bilo obeh kamenčkov enako in, da je odločilo usmiljenje bogov. Zato naj se ne masčujejo nad mesčani, ki niso krivi. Zagotovil jim je se, da jim bodo v Orestesovi domovini dobile novo svetisče, kjer bodo lahko prebivale. To je potrdila tudi Atena. Na koncu so bile prav zadovoljne in so celo obljubile, da bodo varovale mesto.
IFIGENIJA NA TAURIDI
Orestes je dobil ze novo nalogo od Apolona. In sicer, da se mora napotiti do svetisča Apolonove sestre Artemide. Tam naj kip z zvijačo ali kako drugače ukrade in ga prinese v Atene, ker si boginja zeli milejsega podnebja. Če se bo to zgodilo, bo konec Orestesove stiske.
Se vedno mu je ob strani stal Pilades. Pleme Teuridi so vsakega tujca, ki je prisel k njim zrtvovali Artemidi. Odsekali so mu glavo in jo obesili na drog na, dimnik, kjer naj bi ta pazil na njih.
Vzrok za ta Orestov pohod je bil, da se je je , ko bi morala njegova sestra Ifigenija biti zrtvovana, usmilila boginja Artemida. Odnesla jo je med Tauride, kjer jo je njihov kralj postavil za svečenico. Tu je morala po groznem običaju vsakega tujca, ki je stopil na njihovo zemljo, kar so bili večinoma Grki, zrtvovati boginji. Tu je bivala ze kar dolgo časa in kralj jo je spostoval in ljudstvo jo je imelo rado. Enkrat je imela sanje, da je doma kot suzenj in zemlja se je začela tresti in morala je gledati kako se je stavba zrusila. En sam steber je ostal in dobil je človesko podobo; spremenil se je v človesko glavo. Ta glava je začela nekaj govoriti, a je pozabila kaj.
Orestes in Pilades sta stopila na taurisko obalo in se napotila proti svetisču. Orestes ni vedel kaj bi storil, rad bi pobegnil, a ga je prijatelj odvrnil od te misli. Sklenila sta, da se skrijeta. Eden od pastirjev je prihitel k Ifigeniji in ji povedal, da so videli dva mladeniča. Rekel ji je naj se pripravi za daritev boginji. Naročila mu je naj gre po tujca. Prisla sta ujetnika. Vprasala ju je od kod sta, kdo so njuni starsi, bratje in sestre. Iz Orestesa je izvedela, da je iz njenega mesta in zanimalo jo je kako je s Trojo in s Heleno. Sprasevala je po Agamemnonu in, ko je izvedela jo je kar stisnilo od groze, a sprasevala je dalje. Ko je nagnala sluzabnike, mu je velela, naj nese domov pismo, pa bo resen. Problem je bil v tem, da ni mogla resiti obeh. Ifigenija se je odločila, da bo vsebino pisma tudi povedala, če bi morje pismo odneslo. Izvedela sta, da je ona njuna sestra in Orestes jo je objel. Ifigenija se je sprasevala, kako naj ju resi bedne smrti. Orestes ji je povedal celo zgodbo in medtem se je domislila resitve. Rekla bo kralju, da sta ujetnika zagresila strasen umor in, da ga se nista očisčena, tako da ju ne more darovati. In, da se je eden od njiju dotaknil kipa, ki se ga lahko samo ona, tako da ga mora sedaj najprej umiti. Vse to je povedala kralju in on jo je ubogal. Čez čas je pritekel sel in kralju sporočil, da je njihova svečenica s kipom in tujcema pobegnila. Potem je ukazal, naj gredo k obali in zasedejo ladjo, če jo spet vrze na obalo. Na poti k obali jih je ustavila Atena v orjaski postavi, obdana s svetlim oblakom, plavajoča nad zemljo. Zaprla je vojski pot in govorila, naj kralj umiri vojsko in pusti varovancem mirno oditi. Rotila jih je naj pustijo, da se izpolni prerokba. Brez ugovarjanja jo je kralj ubogal.
Prekletstvo nad Tantalovim rodom se je takrat se enkrat razplemenilo. Orestos je umrl, ker ga je v peto pičila kača.
ODISEJEVA VRNITEV
ODISEJ PRIPOVEDUJE FAIAKOM O SVOJIH BLODNJAH
Odisej pripoveduje o svojem popotovanju iz Troje na Itako. V prvem delu te pripovedi je osrednji dogodek srečanje s Kiklopom, kateremu je poskodoval oko. Z zvijačo je resil zivljenja prijateljev (nekatere je Kiklop ze pojedel), ki jih je privezal na trebuhe ovc. Tako so se pritihotapili mimo Kiklopa in se resili.
ODISEJ PRIPOVEDUJE DALJE
Pot so nadaljevali proti otoku, katerega gospodar jim je podaril meh, v katerega je spravil vetrove. Med Odisejevim spanjem so njegov tovarisi zaradi radovednosti meh razvezali. Nastal je strasen vihar, ki jih je izpred Itake odpihnil nazaj na odprto morje. Odpravili so se nazaj na otok, a so bili iz njega izgnani.
Pot jih je naprej zanesla na otok strasnega kralja, ki mu je pojedel se dva junaka.
Naslednji postanek je bil na otoku čarovnice Kirke. Začarala je polovico Odisejevih moz v svinje. Odisej se je odpravil, da jih poisče. Na proti mu pride Hermes in mu podari Hermesov koren. Ta koren ga varuje pred Kirkinimi čari. Kasneje se s Kirke spoprijateljila in pri njej junaki ostanejo celo leto.
Ko se odloči, da odrinejo, jim je rekla, da se morajo odpraviti v Hades, v dezelo senc, kjer naj prosi senco vedeza, da mu napove nadaljno pot.
Odrinili so in spremljal jih je ugoden veter Kirke.
Odisej je prispel do Hadesa, kjer je opravil vse daritve, kot mu je naročila Kirke. Ko se je prikazala senca vedeza, mu je povedala o njegovi nadaljni usodi. Ko je povedala kar je imela, se je Odisej pogovarjal se z vsemi ostalimi sencami, ki so pile kri njegove daritve. Senca njegovega prijatelja ga je prosila, naj se vrne na Kirkin otok in truplo pokoplje. Srečal je tudi senco svoje matere, Ahila, Agamemnona,...
Odpravili so se na Kirkin otok pokopat prijatelja.
ODISEJ PRIPOVEDUJE SE KAR NAPREJ
Na otoku jih je Kirke zasačila. Ob odhodu je Odiseju naročila, naj svojim tovarisem zamasi usesa, ko bodo pluli mimo Siren. Če pa bo sam zelel slisati petje, naj ga tovarisi zvezejo, da se Sirenam ne bo mogel pridruziti.
Povedala mu je, da ima na razpolago dve poti, eno na levo, drugo na desno. Na desni sta dve skali ob katerih se razbije vsaka ladja, le Jasonu je uspelo priti mimo s Herino pomočjo. Na levi pa je ostra in spičasta skala, ob kateri je luknja, ki vodi v Hades. Luknjo strazi posast.
Otok Siren so srečno obpluli. Zagledali so strasne razpenjene valove. Odisej je krmarju naročil naj usmeri ladjo med levi dve skali. Nenadoma je grozna posast zgrabila sest moz in jih pozrla. Vseeno so srečno prisli do Helijevega otoka. Po Kirkinih besedah se nobeden od moz ne sme dotakniti nobene do Heliosovih ovac, ki so se pasle po otoku, če se zelijo srečno vrniti. Na otoku so morali ostati mesec dni, ker jim je Zeus poslal vihar.
Eden od tovarisev je v Zeusovi odsotnosti prepričal prijatelje in jedli so Heliosove govedi. Helios je od Zeusa zahteval, da kaznuje Odiseja in njegove sovraznike. Zeus mu je obljubil, da jim bo sredi morja razbil barko.
Ko se je vihar pomiril so pot nadaljevali in kmalu jim je Zeus začel kazati svojo jezo. Pomrli so vsi Odisejevi tovarisi in sam je taval po povsem razsuti barki. Končno so se valovi umirili. Toda veter ga je nosil nazaj proti posasti in viharju. Če mu Zeus ne bi priskočil na pomoč, bi bilo po njem. Tako je devet dni blodil po morju, deseti dan pa se ga je nek bog usmilil in ga vrgel na otok, na katerem je zanj skrbela boginja Kalipso.
PRIHOD NA ITAKO
Faiakovci si Odiseju ponudili ladjo in jo napolnili z dragocenimi darili. Odpravili so se na dolgo pot proti Itaki, Odisejevi ljubljeni domovini.
Poseidonu ni bilo prav, ker mu se vedno ni odpustil zaradi oslepelega sina, Kiklopa. Potozil se je Zeusu, ta pa mu je rekel, da se lahko sam masčuje komur se pač hoče.
Poseidon je Faiakovo ladjo spremenil v kamen.
Odisej najprej ni spoznal svoje domovine in se je jezil na Faiakovce, čes, da so ga pripeljali na kak tuj otok. Prikazala se mu je Atena in skupaj sta naredila načrt, kako naj Odisej ukrepa dalje. Obljubila mu je pomoč. Spremenila ga je v berača in ga napotila k pastirju poizvedovat o domu, sama pa se je odpravila k njegovemu sinu, da bi izvedel za njegovo mnenje o očetu.
ODISEJ SE DA SINU SPOZNATI
Atena se je spet prikazala Odiseju in mu dala dovoljenje razodeti se svojemu sinu. Skupaj se bodo morali bojevati proti Penelopinim snubcem.
Odisej in njegov sin sta naredila načrt in vedela sta, da imata na svoji strani Ateno in Zeusa.
ODISEJ KOT BERAČ V DVORANI
Vse je slo po načrtu. Berač Odisej je prisel v dvorano in prosil hrane, da bi videl kateri snubci so posteni in kateri hudobni. Zalili so ga , a sin ni smel ukrepati. Oba, sin in Odisej sta imela v mislih le masčevanje. Penelopa, ki je pri odprtem oknu slisala vse kar se je dogajalo v dvorani, je poklicala pastirja in mu rekla, naj pripelje berača, za katerega ni vedela, da je njen ljubljeni moz. Mislila pa je, da bi on utegnil kaj vedeti o Odiseju. Tujec ji je sporočil, da se bo oglasil, ko bodo snubci odsli.
PENELOPA MED SNUBCI
Atena je v Penelopi zbudila misel, da gre med snubce in jim vlije novega upanja. A sinu in mozu naj v srcu ostane zvesta.
TEKMOVANJE Z LOKOM
Atena se je spet priplazlla v Penelopine misli. Penelopa je odsla v zakladnico, kjer je bilo spravljeno Odisejevo orozje. Vzela je lok in tul. Sla je med snubce in jim naznanila, da se bo poročila s tistim, ki z Odisejevim lokom izstrelil pusčico skozi usesa dvanajstih sekir.
Nobenemu ni uspelo niti loka napeti.
MASČEVANJE
Odisej je z lokom ustrelil najnesramnejsega snubca. Povedal jim je, da je on Odisej. Snubci so se borili. Razplamtel se je boj in bilo je vedno več zrtev. Eden od snubčevih znancev, kozar, jim je pomagal. Izmuznil se je ven in jim prinesti orozje. Na Odisejev ukaz sta kozarja pastirja ujela in ga privezala v orozarnico.
Sredi boja se je k Odiseju pridruzila atena v podobi Mentorja. Snubci so Mentorju takoj začeli groziti in ga rotili naj ne gre v boj. Odisej je začutil blizino boginje in pogum se mu je okrepil. Odisej in prijatelji so si oddahnili, ko so opazili, da je Atene posegla v boj. Samo dva snubca sta se resila. Oba je resil Telemahos, ki je očetu povedal, da ta nista storila nič hudega in, da sta nedolzna.
ODISEJ IN PENELOPA
Penelopa ni in ni mogla verjeti starki, ki ji je pripovedovala o Odisejevi vrnitvi. Končno se je Penelopa odpravila k Odiseju. Penelopa je bila tako zmedena, da ni vedela kaj bo rekla. Penelopa je se vedno dvomila v Odisejevo vrnitev, zato ga je preiskusila. Povedal ji je celo zgodbo o njuni postelji, ki jo je Odisej naredil sam. Ko je končal, ga je objela, saj je spoznala, da je to res njen ljubljeni moz.
Na dolgo in siroko sta si pripovedovala o dogodivsčinah, ki so se godile od kar se nista videla.
ODISEJEVA ZMAGA
Po bitki se je izpolnila Zeusova zaobljuba: Iz src Itačanov se je umaknila jeza. Atena je obnovila zavezo večnega miru med Odisejem in mestnimi poglavarji. Poglavarji in ljudstvo so se poklonili Odiseju kot svojemu kralju in zasčitniku. Penelopa je opevana zaradi svoje zvestobe, Odisej pa zaradi junastva in zvitosti.
Maja Karlovčec, 1.d
|
